Podatocite na Entertainment Retailers Association (ERA) od pred nekoj den poka`uvaat porast od 55% vo proda`bata na vinilni albumi, najmnogu blagodarejki na uspehot na albumot na Radiohead - King Of Limbs. Vo tekot na prvata polovina na 2011 proda`bata na nekoga{nite osnovni nosa~i na zvuk, vinilnite albumi se zgolemila na 168.296 primeroci vo sporedba so 108.307 so istiot period prethodnata 2010 godina, I pokraj faktot {to eden album ~ini 16.30 funti vo sporedba so 7.82 funti za kompakt disk i 6.80 za digitalno izdanie. Tira`no vode~ki e spomnatiot album na Radiohead - King Of Limbs, prodaden vo ovie {est meseci vo 20.771 primeroci vo sporedba so samo 1.446 primeroci na najtira`niot album Wake up the nation na Paul Weller vo istiot period minatata godina. Eden od najgolemite razdvi`uva~i za noviot interes na diskofilite kon klasi~niot vinilen format e tradicionalniot aprilski Record Store Day vo Anglija, den na nezavisnite prodavnici na nosa~i na zvuk za vreme koj vo niv mo`at da se najdat mnogu interesni i ekskluzivni vinilni izdania. Spored zborovite na generalniot direktor na ERA “Vinilot seu{te e sporeden format, no ~ija proda`ba brgu raste!Da li za toa e vinoven “potopliot“ zvuk koj izbiva od vinilot, ili moden trend vo raste`, pra{awe e za dokaz niz vremeto koe doa|a“. No fakt e deka, poslednive nekolku godini, osobeno lani i godinava, ( 2010 be{e ~etvrta posledovatelna godina na postojan rast na proda`bata na vinilnite izdanija vo Velika Britanija ), re~isi sekoe pogolemo izveduva~ko ime koe dr`i do sebe, pokraj ve}e standardnite formati ( ce - de i digitalen ), zadol`itelno svoite albumi gi objavuva i vo vinilna forma.No interesno e i toa {to se po~esto i singl izdaniata se vra}aat kon vinilniot format, koj so decenii be{e osnovata na popularnosta na iljadnici izveduva~i, osobeno {to poimot SINGL i denes e va`e~kiot iako vo fakti~ka smisla e samo - poim! Deka ne{tata se menuvaat, iako toa obi~niot konzument i ne go zabele`uva ( no diskografskata industrija ispe~ena do izgorenici od prv stepen, straotno vnimatelno gi sledi i najmalite pomestuvawa), poka`uva i skore{niot podatok na Nielsen Saundscan kompanijata ( koja registrira, verifukuva, i distribuira proda`ni podatoci vrz osnova na koi se kreira amerikanskata top lista), deka vo istiot period (prvite {est meseci na 2011-ta) vo SAD proda`bata na vinilni albumi porasnala za neverojatni 41 %. Toa ne e mo`ebi (kvantitativno revolucioneren rast) no vo sekoj slu~aj, isklu~itelno zna~aen. Naedna{ (da li za toa e vinoven zgolemeniot interes na novite generacii za pokvalitetniot format od vremeto na nivnite roditeli), diskografskite ku}i se po~esto (i poglasno) zboruvaat za namaluvaweto na cenite na albumite kako odgovor na internet piraterijata! Aleluja! So decenii taa beskrupulozna industrija ograbuva stotici milioni lu|e, i koga tie go vozvra}aat udarot, taa gi narekuva “kradci“,“pirati“, so eden zbor “aramii“. No malkumina (zatoa {to toa ne im e rabota) zabele`uvaat kolku e perfidna kra`bata na diskografskite ku}i (a spomnata pogore vo ovoj tekst, i povtorno nikoj ne bi obrnal vnimanie). Denes pri objavuvaweto na tira`nite rezultati, zadol`itelno se naveduvaat prodadenite primeroci vo fizi~ki format ( klasi~en kompakt) i digitalen (daunlodiran). Razlikata pome|u niv e (vo Anglija, no i vo SAD) od prilika edna funta. No vnimavajte sega; pri izrabotkata na fizi~kiot format imate, disk, koj treba da bide izre`an (ne e bitno kolku brza i sovremena e tehnologijata koja se primenuva), da bide otpe~aten, da bide otpe~aten bukletot vnatre, obvivkite, plasti~nata opakovka, distribucijata {irum zemjata (Anglija ili Amerika, seedno), proda`ben prostor, lu|e koi prodavaat, raznesuvaat, pe~atat, re`at, i toa (vo Anglija) ~ini 7.82 funti. Istototo toa diskografskite ku}i preku internet proda`nite mre`i po pat na karti~ka (normalno) vi go prodavaat za 6.80 funti, no EDEN ist primerok koj vo iljadnici primeroci e simnuvan, bez diskovi, opakovki, plasti~ni kutii, prodava~i, {tampari, voza~i na kamioni..Pa belki nivnite uslugi ~inat pove}e od EDNA FUNTA!?! Taka proizvedeniot primerok (EDEN uslovno), so kopi paste metodata, e naplatuvan kako iljadnici proizvedeni, i diskografskite ku}i vedna{ skokaat protiv navodnata piraterija. Pro~itajte go prilo`eniot pridru`en tekst (vo forma na JPG slika) smesten na eden blog so koj gnevniot bloger ( a sekoj nareden go prenesuva na svojot ), objasnuva deka piraterijata i kra`bata ne se ISTO! Diskografskata industrija povtorno perfidno gi zapla{uva blogerite ( koi postovite ne gi napla}aat i svojata qubov ja delat so takvi za istoto {irum planetava) so zakani na takanare~enite VEB {erifi. Navodnata za{titata na avtorskite prava e bez predmetna (ako malku podobro se poznavaat sostojbite vo diskografskata industrija i istorijata na popularnata muzika) bidejki iljadnici izveduva~i za golemi hitovi ne retko dobile ne{to sme{no kako nadomestok, ili u{te posme{no, nikoga{ ni{to! Ima primeri i koga se sudat, i ako dobijat, }e go dobijat dobienoto.. ..znaete koga?!? Svoevremeno, vo porane{na Jugoslavija ima{e edna interesna anomalija ( me|u mnogute drugi ) koja verojatno be{e rezultat na op{testvenoto ureduvawe, a sega sme{no, taa anomalija od op{testvo koe na cela usta go kritikuvame ( i po koe najiskreno najgolemiot del od nas koj go poznaval, `alime ) sega e takva vo svetski ramki, i doa|a od najkritizerskiot del na planetava, “demokratski“ nastroeniot zapad (taka e, {tom mu se brcne vo oko, odnosno xeb). Imeno, dodeka vo cela Evropa, diskografskiot zapis se vode{e spored toga{nite evropski zakoni, kako pe~aten, kni{ki vrednuvan materijal i bil osloboden od carinski dava~ki, vo Jugoslavija se carine{e so prili~no visoka stapka, so {to ionaka skapite plo~i od “uvoz“ stanuvaa re~isi dvojno poskapi. I sega, vnimavajte na inverznosta. Javno publikuvan materijal, bez ogled na sodr`inata ( ako ne se kosi so op{testveni moralni kodeksi), i formata, dokolku go ima informativniot karakter, mo`e da bide prenesuvan ( so ili bez naveduvawe na orginalniot izvor - dokolku poinaku so nekakov zakon ne e propi{ano), I dokolku ne e so finasijska dobivka, kako primarna ili sekundarna ( prikriena ) intencija. Ako prenesete avtorski tekst od bilo koe svetsko spisanie, ne pla}ate avtorski nadomestok, pa taka i za postaven zvu~en zapis, bi trebalo da va`i istototo. Mo`ebi toa ne bi bilo pravno validno pred pet ili deset godini, no novite digitalni vremiwa od koren gi smenia pravilata po koi se dvi`at ne{tata na ovaa planeta! I bi bilo iluzorno da se stremite za turisti~ki pat na Mars (od edna strana) a da upotrebuvate zakoni spored koi “`enskoto koleno e golotija i pottiknuvawe na nemoral“ (od druga strana)! Ne mo`ete nekomu, komu cel `ivot ste mu tolerirale anomalii (spored edni, normalni ne{ta spored drugi), naedna{ da mu ka`ete deka se {tetni i za nego i za okolinata ( kako zakonot za pu{ewe), bidejki toj so pravo }e ve pra{a; “Zo{to za toa ne mi ka`avte koga imav desetina godini? “. Mala digresija na ovaa tema: za vreme slu`ewe na voeniot rok ( vo Novi Sad ), vodev vojni~ki kviz vo Novosadskata voena oblast po povod Tito ( ne se se}avam kolku godini ) na ~elo na partijata. Vo sekoe izdanie od niv, ima{e po nekoj gostin. Ne se se}avam ( povtorno ) na negovoto ime, no be{e toa ~ovekot koj direktno u~estvuval vo fa}aweto na Dra`a Mihajlovi} i Nikola Kalabi}. Vo eden mig, toj pred iljadnici vojnici, objasnuvajki kako se podgotvuval za da ne bide razotkrien od ~etnicite, so meseci (me|u drugoto) treniral piewe golemi koli~ini alkohol (najlo{, brqa), ka`a; “Da, dr`avata vo nejzino ime ( bidejki i odgovara{e ) me nau~i da pijam. No ne me odu~i! “ Da se vratam na mojata tema. Ne mo`ete preku no} da vospostavuvate zakoni za ne{ta koi so decenii ste gi smetale za voobi~aeni, za pravo na izbor, sopstven rizik ( na koj dodu{a ste predupreduvale). Ne mo`ete (a bez argumentirano dijalo{ko sprotivstavuvawe so onoj koj imperativno go bara toa od vas) da sproveduvaate NEMORALNI zakoni (vo odnos na tradiciite, obi~aite, okolnostite ), samo zatoa {to toj ve uslovuva za nekakov USLOVEN priem vo nekakov (stanuva se poevidentno eksluziven) takanare~en klub na dr`avi (od edna strana ), i onie koi im slu`at na povlastenite (od druga strana), za da bidat toa! Zarem za Vas e moralen zakon za zapaleni avtomobilski farovi vo zemja vo koja 300 dena PE^E sonce, spored takov vo Holandija ( naprimer ) vo koja takvi ima 65 dena ( a trista, prst ne se gleda pred o~i od magla)? Zakon za avtorski prava? Vo doma{ni uslovi - DA! Vo edna mala zemja koja kuburi so mnogu drugi poesencijalni, no egzentencijalno krucijalni problemi, te{ko deka }e bidat realno vospostaveni vo dogledno vreme. No, ne zaboravajte, blagodarejki na takanare~enata piraterija, jas, obi~niot makedonec, so prose~na plata od dvaesetina iljadi denari, stanav `itel na planetata, ednakov na onoj vo Wujork, Pariz, London..koga i toj ( ako ne i porano) jas mo`am da vidam filmsko delo, da slu{nam muzi~ko ostvaruvawe, za {to samo sum sonuval.. kone~no, da ne bidam kulturno, informativno inferioren vo odnos na toj napredno dekadenten, demokrastsko- ( diktatorski ) zapad ( {to toj poim i da pretstavuva ).. Da ne se zaboravi, toj od tamu ima prose~na plata od najmalu {eesetina, sto iljadi denari i kolku tolku bi mo`el da si dozvoli da vkusi od izvorot na kulturnite ubavini, od se pone{to.. .za razlika od mene. I sega klu~niot mig na problemot.Se poglasnoto insistirawe na raznorazni organizacii ( ~ii kratenki ama ba{ ni{to ne mi zna~at), za borba protiv piraterijata. No Vie i jas ne ja sozdadovme. Vo onoj mig koga tehnolo{kiot napredok, estradnata industrija go po~uvstvuvala kako vistinski, za da gi smeni ne{tata (profitno) vo svoja polza, po~nuva da go turka proektot - kompakt disk, koj daleku poprifatliv za {irokata potro{uva~ka masa (kako i prethodno kasetata), brgu stanuva masovno prifaten, kako uslovna zamena za do toga{, doveden do re~isi do sovr{enstvo ( iako nema takvo ) vo kvalitativna smisla, emituvaniot zvuk. Diskografskata industrija brgu go turka vo zaborav vinilot i go propagira noviot format, no ne o~ekuvajki (ili deka }e bide nadvor od nivnata kontrola) molskavi~en rasvoj na digitalnata tehnologija. MP 3 formatot e isto taka masovno prifatliv za potro{uva~kata masa, kako {to toa be{e za kuso `ivea~kite kompakt diskovi.I koga ve}e daunlodiraweto e nadvor od kontrola, zarabotuva~kite vrtoglavo pa|aat, industrijata bara i nao|a vinovnici.Toa ne e samata taa, tuku dov~era{nite budaletinki koi sekoj denar ( ili bilo koja i da e valuta) go odvojuvala da go kupuva ona, {to tie (kompaniite) so svojata mo} ( naj~esto ) go nudea. Vo bezizlez nao|aat kuso, mo`no (nikakvo) re{enie, drugi formati, naj~esto FLACK, koj NUDI visok kvalitet, re~isi kako KOMPAKT ili VINIL! Da ama i tuka ima nezabele`liva zaka~ka; formatot e nekolku kratno (deseti pati) pomasiven (gabaritno) za kompjuterski skladi{ta, pa vo ime na kvalitet, }e gubite na kvantitet. Da! Ama tehnologijata ve}e ne brza, tuku tr~a, pa dva, duri i pove}e tera bajti stanuvaat standardi, pa flak-ot ili }e bide napu{ten ili }e slu`i za posveteni diskofili.
Kade vodi celiot ovoj tekst?
Do sega{nata sostojba. Vo Skopje imate samo dve prodavnici (?!?) za kompakti, so ORGINALNI izdania i ORGINALNI ceni! (za da prikaznata ima RAVENKA pome|u mene ( ili Vas ) i spomnuvaniot od London, Wujork, Pariz..).Kako toa, ve}e da nema vistinski diskofili vo Makedonija? Daunlodiraat? Mene mi treba mnogu vreme za toa, ama mene mi e toa del od profesijata! Sekoj li vo Makedonija ima tolku mnogu vreme, za da sedi so ~asovi pred kompjuter? Ne zboruvam za sredno{kolci, za studenti, bezrabotni, zboruvam za edna, za nijansa, za generacija, dve-tri, povozrasna publika koja ima pravo na svoja muzika? Zo{to taa ne bi mo`ela da vleze vo prodavnica i go kupi sakanoto? Povtorno malku nazad. I pred triesetina godini, ne mo`elo da se kupi SE od svetskata produkcija (nemalo daunlodirawe) no postoele DR@AVNI izdava~ki ku}i ( Jugoton, Beograd disk, Suzi, PGP RTV Belgrad, PKP RTV Qubqana..), koi licencno gi objavuvale najpoznatite svetski izdania po ceni soodvetni na toga{niot standard. Ne MO@ETE da vospostavuvate zakon bez niedna mo`na solucija koja ne bi go postavuvala istiot vo pozicija na ~uvstvo na diktatura, DAJTE mi kakvi takvi mo`nosti, pa toga{ da zboruvame za negovoto po~ituvawe. I obvrski na dr`avata kon evropskata zaednica (koja insistira na toa, ama ostava sama da si go re{ite novosozdadeniot problem). Ne mo`e dr`avna izdava~ka ku}a? Ama ajde..ne zboruvame za ga~ki, tuku za fakti i potreba! Na koj na~in se objavuvaat onie Antena 5 kompilacii, bluz, rege, soul,baladi? (koi patem ne se izdanie na Antena 5, tuku privaten izdava~, akcija vo koja radioto e propagator ( i fiktiven izdava~). Zna~i, mo`e za 100 denari, so plateni avtorski ( kolektivni) dava~ki, danok, proda`bna mar`a, distribucija i.. ..zarabotuva~ka!?! Zo{to dr`avata ne go prevzeme izdava{tvoto ( mo`ebi preku najkompetentniot - MRTV so vratenata produkcijska anga`iranost), pa duri toga{ ~ekor po ~ekor da zboruvame za piraterijata i se obiduvame so vreme da ja sveduvame na {to e mo`no pomalo nivo. Dotoga{ }e bidam najglasen pobornik na piraterijata (vo neprofitna i informativna smisla, a za zbogatuvawe na sevkupniot kulturen kredibilitet na makedonskiot gra|anin), no i za{titata na pravata na doma{nite avtori i izveduva~i, koi za `al se del od eden po{irok korpus na imperativni re{enia za koi bi pi{uval vo nekoja naredna kolumna).
I za kraj, nazad na svetskite slu~uvawa, previrawa vo estradnata, diskografska industrija. Neodamna, objavuvajki go svojot nov album Born this way - Lady Gaga gi isprevrte site mo`ni zakonomernosti vo estradniot svet.Ne navleguvam vo ispravnosta na takviot poteg, no istiot poka`a deka ne{tata mo`at i poinaku da se postavat, iako daleku od profitabilniot profil, iscrtuvan vo minatoto.Imeno, dva ( odnosno tri ) dena, preku Amazon, proda`nata internet mre`a, taa go lansira{e svojot album po cena, ne{to pomala od EDEN dolar ( 99 centi), re~isi deset pati poevtino od standardnata (Tunes go prodaval za daunlodirawe potoa po cena od $11.99 )!!! ]e se prodade vo ne{to preku 440.000 primeroci, 1.108.00 vkupno vo prvata nedela (od {to 60 % vo digitalna forma ) za da vo vtorata nedela ima straoten pad vo proda`bata. No poentata e vo toa {to za dva dena bile prodadeni polovina milion daunlodirani primeroci po eden dolar, doka`uvajki i poka`uvajki deka ne se daleku od realnata cena.
Ovoj tekst, poa|ajki od povtorno projaveniot interes za vinilniot format, preku analizata na sostojbite vo diskografskata industrija, piraterijata ( opravdanosta ili ne, i da li e toa kra`ba ili ne), razmislite {to treba da napravi dr`avata pred da trgne vo lov na “KRIMINALCITE“ koi gi “kr{at“ avtorskite prava, i mo`nite re{enia, e rezultat na dolgogodi{ni nabquduvawa i analizi na sostojbite. Sekakov komentar, tvore~ki pridones kon temata e dobre dojden, no malicioznite zabele{ki od tipot “{to zna be toj, sega }e poka`am {to znam jas“, ne i koristat na sostojbata ( pred i se kaj nas ), i ako Vi e takva namerata, odbegnete ja kolumnava. Vo sprotivno, dobredojdena e sekoja Va{a razmisla.
P.S.Ako ste diskofil, qubitel na vinilni izdania, svratete do prodavnicata Maximum rock`n roll, sproti Rulet restoranot (pozadi novata `elezni~ka).
]e bidete iznenadeni od interesni i nekoi retki izdania. Ne zaboravajte, vinilot se vra}a.. ..mo`ebi.
